Karine. Za deset!

Če sledite smehu, vas ta bržkone pripelje do Karin. To so te pupe, ki so mi vtisnile v misli vijolično barvo in njene sorodnice do te mere, da pomislim nanje tudi, ko vidim vijola brisačo na plaži. Umirjena stabilnost modre in močna energija rdeče. Še vedno drži.

foto: Andrej Petrovič

Že dolgo prepevamo skupaj. Plovemo med usklajevanjem in željami, med “ni dovolj časa” in “bi še kaj” in v tem duhu že nekaj časa tli in se vrti ideja o zgoščenki. Kakšno leto, pa dve, tri nazaj smo celo že nekaj posnele, da bomo imele, ko bo čas za to. Kdaj, če ne letos, je ta čas. Začutite kanček ironije v tem, prosim. Situacija je kompleksna; naš opis se je razširil na “prihajajo z različnih koncev Primorske, Notranjske in Alzacije”, otrok je že kar nekaj na lagerju, korona je ovirala vaje in vse kar je mogoče ovirati- dajmo torej situacijo polno izzivov oplemenititi še z enim - za 10. obletnico si končno podarimo zgoščenko! 

foto: Andrej Petrovič

Oplemenitimo še ekipo, z Gabrom Radojevičem, pozitivno osebo, ma kaj osebo, človek je pravi zaklad; Iztokom Cergolom, multiinstrumentalistom, našim srčkom; in krasno Apolonio Vidic, violončelistko. Zaprli smo se v cerkvici na Baču pri Materiji in v Brezovici, prižgali top za gretje, odprli okno, ker je vseglih en malo preveč "dišalo" po nafti, prižgali cca. eno pečico preveč (beri: bila je tema), si  vsled temu (ali raje temi) nadeli tiste tadebele nogavice (razen Gabra, on je bil v japonkah - istrijanska gorečnost, misterij), rokavice (ali preprosto dali roke v žep) in prepevali, se pogovarjali, še malo prepevali, se nasmejali, zazehali, spili kafe, poslušali tišino (ali pa hišno muho, ki si je izborila prostor na nekaj posnetkih), ptičke, eden drugega in čutili glasbo na malo drugačen način, kot smo sicer vajeni. Da bo res karinasto, smo vkljucili tudi fotoshuting s še enim zakladom, Andrejem Petrovičem, čigar fotografiji krasita tudi naslovnico in zgornji desni kot našega bloga. 

foto: Andrej Petrovič

Zdaj se veselimo posnetkov in fotografij ter razmišljamo o nadaljnjih korakih. Skoraj ga že imamo! Skoraj! 

foto: Andrej Petrovič

Dovolj besed. Nekaj slikic s snemanja in priprav dajem na ogled: 

 

Vaje v Hrpeljah. In fotografiranje - prvič. 

Priprave na fotografiranje - prvič. Načrt: fotografiranje zunaj, na dveh lokacijah. Zunaj "sodni dan", zato sledi fotografiranje notri. Ha! Če imaš Andreja P. za fotografa...

Snemanje 1 na Baču pri Materiji. Prvi sklop.

Z Velikonočnim zajtrkom ;)

Kosilu pri Križmanu.

Priprave na fotografiranje - drugič (foto: Andrej Petrovič).

Snemanje 2 - Brezovica. Karine, Gaber, Apolonia in Iztok.

Ko čisto ne zalaufa nas Gaber pripravi na skladbo. Na koncu pa reče, zdaj...to je super. Ma lahko poskusimo še eno malo drugače. ;) Tako nekako, samo malo bolj poetično zveni, ko on to pove. ;)

Daj, da slišim, če se sliši. 

Zimska.

Je čas. 

Snemanje 3. Cekar je.

Zimski čevlji tudi. 

Vsak eno kavo pa bo. 

Je zalaufalo. Ogrevanje na sončku. Potem smo šli notri in posneli še kar nam je ležalo na duši. Za dušo še eno na prostem. Krasno je bilo. Pestro, naporno, krasno.

Hvala prav vsem do zdaj! Najprej Kanarinom in mini Kanarinom in mini Karinam! Pa nonam in nonotom. Pa gostilni Križman iz Tubelj, Župniji Hrpelje-Kozina (podružnica Brezovica, gradbeni odbor Tabor: Igor Zupančič, Albin in Alen Hrvatin, Milan Vatovec, ki so poskrbeli za gretje) in PGD Materija za top za gretje. Pa še Andreju Petroviču za fotografiranje in MoPZ Slavnik, ker so nam posodili njihovo fancy klavinovo. In na koncu še Bogdani in Albinu Hrvatin, ki sta pripravila in pospravila prostor, pripeljala večerjo, rokavice, nogavice, felpe in to vse z nasmehom na obrazu. In ko smo že v šentimentu, hvala tudi vam, (so)Karine za vaš čas, voljo, srčnost, smeh in kakšno solzico. Saj veste...