Območno v Kosovelu

Nedelja popoldan. V smeri Sežane. Andreja s svojimi tremi zbori (če se malo oplemenitimo in preimenujemo tudi me), Jerica Gregorc Bukovec pa s šopkom notnih zapisov, pripravljena na strokovno bdenje - vsi na Območno srečanje odraslih pevskih zborov. 

Predpredzadnje na vrsti smo odpele Andrejin Privid, Makorjevo Nevesto in na novo preoblečen Lean on me. Sem slišala pravit, da smo bile pozitivno presenečenje. To ne more biti slabo, ne? Podrobnejše informacije izbrskam na naslednjih vajah, še podrobnejše pa prinese poštar te dni. Me prav zanima, če bodo res izumili novo kategorijo za nas. Neimenovani Kanarin (recimo, da se imenuje Peter) se je muzal v smeri, da bo odslej, poleg občinske, regijske in državne, tudi vaška raven. 

Šalo na stran. Ne boste verjeli, ampak tale fotografija je najboljša, kar jih je nastalo tisti večer - v zaodrju, s telefončkom (brez naše Andreje, ona je bila večino večera na odru):  

Lepo je bilo. Sedaj pa res v božično - novoletne. 

Na Kras.

Vremenska napoved je dokaj ugodna. Smo preverile in naročile. Pridite v Sežano. V Kosovelovem domu se bo lepo pelo. In glej ga zlomka, tudi Karine bomo tam (No, naša Mateja bo mogoče kljub vsemu potrebovala smučke, sicer pa nam bo s kapo in šalom prav lepo.). 

Prvič.

Pridem domov, prižgem računalnik in si zavrtim posnetek. Klepetam s Karinami. Pogledam nove slike in si zavrtim še en posnetek. Število ogledov posnetka na Youtube-u 200. Imam občutek, da je od tega zagotovo 150 mojih. Tako nekako so bili videti prvi dnevi po koncertu. 

Letni koncerti so mi od nekdaj pri srcu, še posebej prvi. In ta ni bil od muh. Mističen začetek, radoživo nadaljevanje po domače in bojda zelo zabaven konec. Instrumentalisti Sebastijan, Tine, Andrej in Mateja, igralki mama Erika in Karin, igralca primorski apezejevski legendi Andrejašič in Luka, Aljaževci, Grlice in Zvezdice. Nove uniforme, odlični svetlobni in dimni učinki, nasmehi na obrazu, prisrčna publika, sem pa tja kakšen Kanarin in županja. Vse na mestu. Nihče ni videti pretirano v stresu, Karine med pavzami veselo čebljajo in segajo po prigrizkih, Zvezdice tekajo naokoli in se sprašujejo katera bo prva odprla čips in koliko ji ga pripada. Metka Bačar pridno vse poslika, Ester pa poveže na odru. 

Slaba dva tedna kasneje vam privoščim dva posnetka, enega z balkona, enega pa iz občinstva iz približno druge vrste - en Dan najlepših sanj in en Kyrie za lahko noč. Oba, zaradi zahtev bloggerja, rahlo bolj kvadratkasta, kot bi si želeli. 

Kyrie, nabožno besedilo, Hugo Hammarström

Dan najlepših sanj, prir. Andreja Tomažič Hrvatin

Tako nas je videla Metka Bačar:

Še kakšen posnetek in še kakšno fotografijo lahko ujamete na naši FB strani.

Nove zgodbe

V treh letih se nabere veliko zgodb. Tako na oko nebroj na odru in za njim. Tri poročene Karine, dva mini Kanarina*. Osem še kar odraslih Kanarinov, od kvinteta do okteta. Torte, presenečenja, poroke, obletnice, na novo ustanovljeno društvo, gasilske veselice, koncerti, lepe pesmi. Vaje za jedilno mizo ob čaju in prigrizkih. Polno smeha in malo žolčnih razprav. Tudi kakšna solzica. Neverjetno mnogo simpatičnih rožnatih odtenkov na odru, dokler nismo postale modre. Zabavne reči z blazno resnim ozadjem, ki jih je treba rešiti pred pozabo. Osem srečnih obrazov in osem novih uniform piše nove zgodbe a rado pobrska tudi po zaprašenih arhivih. 

Utrinek s 1. letnega koncerta. Foto: Metka Bačar 

Dobro. Led smo prebili. To je kot prva pesem na koncertu. Od sedaj naprej ste prav prisrčno vabljeni k spremljanju naših dogodivščin z odra in zaodrja. Kdaj pa kdaj sezite tudi v okvirček pod objavo ;)

*Kanarin: moška oblika Karine. Ponekod tudi izraz za rumenega ptičjega pevca Kanarčka.