Pridem domov, prižgem računalnik in si zavrtim posnetek. Klepetam s Karinami. Pogledam nove slike in si zavrtim še en posnetek. Število ogledov posnetka na Youtube-u 200. Imam občutek, da je od tega zagotovo 150 mojih. Tako nekako so bili videti prvi dnevi po koncertu.
Letni koncerti so mi od nekdaj pri srcu, še posebej prvi. In ta ni bil od muh. Mističen začetek, radoživo nadaljevanje po domače in bojda zelo zabaven konec. Instrumentalisti Sebastijan, Tine, Andrej in Mateja, igralki mama Erika in Karin, igralca primorski apezejevski legendi Andrejašič in Luka, Aljaževci, Grlice in Zvezdice. Nove uniforme, odlični svetlobni in dimni učinki, nasmehi na obrazu, prisrčna publika, sem pa tja kakšen Kanarin in županja. Vse na mestu. Nihče ni videti pretirano v stresu, Karine med pavzami veselo čebljajo in segajo po prigrizkih, Zvezdice tekajo naokoli in se sprašujejo katera bo prva odprla čips in koliko ji ga pripada. Metka Bačar pridno vse poslika, Ester pa poveže na odru.
Slaba dva tedna kasneje vam privoščim dva posnetka, enega z balkona, enega pa iz občinstva iz približno druge vrste - en Dan najlepših sanj in en Kyrie za lahko noč. Oba, zaradi zahtev bloggerja, rahlo bolj kvadratkasta, kot bi si želeli.
Kyrie, nabožno besedilo, Hugo Hammarström
Dan najlepših sanj, prir. Andreja Tomažič Hrvatin
Tako nas je videla Metka Bačar:
Še kakšen posnetek in še kakšno fotografijo lahko ujamete na naši FB strani.
Ni komentarjev:
Objavite komentar