Na Gregorjevo – otec, še veš? – se ptički ženili so,
za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili so;
midva preko ceste sva slušala … »Čuješ živ-živ?
To je "živio" – zdaj starešina je mladi napil.«
in ko razleteli se svatje iz meje so z vriščem,
povlekel si me za rokav in mi rekel, naj iščem.
Pa – s čudom še v srcu in strahoma – v mejo iskat sem šel,
za ptiči in njihovim pirom paberkovat sem šel:
in glej, tam pod grmom, pod gabrovim – majhnih potic,
in sladkega vinca, rožičev, in fig, vseh slaščic.
»Pa ne bo jih nazaj več?« - »Ne, to so vse tebi pustili,
kar ti si jim trosil pozimi, so zdaj ti vrnili.«
(O. Župančič, Duma)
Ste tudi vi sinoči vrgli luč v vodo, spustili gregorčke zaplavat? Pred leti smo imele Karine en zelo prisrčen Gregorjev koncert, prepleten s poezijo, pesmijo, starimi vražami in pripovedjo. Da še malo spomnimo na ta tako lep praznik, vas ponovno vabimo k branju:
Želimo vam čudovit praznik pomladi in ljubezni! Naj ga polepša tudi ta ljubezenska za posebne trenutke - Ne bodi kot drugi: