Nasveti za petje z užitkom: Vaja za koncentracijo in sprostitev prepone

Ko čakaš na ustni izpit, ko čakaš, da prideš na vrsto za razgovor, v pevskih vodah pa najpogosteje takrat, ko čakaš na pomemben nastop na reviji ali tekmovanju. Koliko jih je še pred nami? Uf, samo še tri pesmi, potem smo že mi! Srček razbija, misli švigajo sem ter tja. Kaj delati v tistih trenutkih? Pustiti mislim, da švigajo sem in tja? Se čuditi, kako lahko pevski nastop dvigne srčni utrip? Se pogovarjati o vremenu?

Najbrž vsak najde nekaj, kar mu odgovarja in prav je, da se tistega poslužuje. Vsak se najbolje pozna. Za tiste, ki pa še iščete neko metodo, da bi se umirili oziroma se umirjeno skoncentrirali na tisto, kar je pred vami, pa predstavljam zanimivo vajo (pri meni deluje, preizkušeno že velikokrat).

Foto: http://www.benessereblog.it/

Vaja za koncentracijo:

Na začetku se zdi malo čudna, sploh ko to bereš, ko pa enkrat poskusiš (potrebne je malo vaje), se takoj vidi, če je to to ali ne. ;-) Splača pa se poskusiti.

Če si sam v nekem prostoru, zunaj v naravi ipd. lahko uporabljaš večje gibe, če si pa nekje v garderobi v zaodrju ali celo v dvorani na koncertu in poslušaš ostale, ki so na vrsti pred tabo, lahko prakticiraš zelo mini mini gibe, je enako učinkovito. Pri tej vaji gre za to, da s svojimi mislimi nadzoruješ čisto vsak gib, ki ga tvoje telo naredi in kar je še pomembneje, da nobenega giba ne narediš, ne da bi si prej v mislih ukazal. Še vedno nerazumljivo?

Najbolje, da gremo kar na konkreten primer. Sediš ali stojiš (kar ti je ljubše). Lahko zapreš oči, če ti je zaradi vseh okrog tebe to neprijetno storiti, pa lahko samo pogled usmeriš v eno točko, kjer te ne bo nihče motil, recimo v tla. Ne počneš čisto ničesar (ne premikaš rok, prstov, obraznih mišic…), nekaj sekund samo opazuješ svoje dihanje in ne poskušaš vplivati nanj, da bi bilo počasnejše, hitrejše, globlje… samo dihaš in opazuješ. Nato si daš v mislih eno navodilo, npr. dvakrat pomežikni z obema očesoma. Po vsaj eni sekundi, to tudi storiš. Počakaš par sekund in si daš novo navodilo npr. rahlo pokrči obe koleni. Ko si v mislih izrečeš navodilo, po sekundi ali dveh to tudi izvedeš. Pomembno je, da ne storiš čisto ničesar drugega, kot to, kar si si »ukazal« ter da to storiš šele takrat, ko si v mislih do konca »poveš«, kaj boš storil.

Na ta način, svoje misli umiriš, telo je aktivno, misli tudi, vendar ne švigajo sem in tja in ti ne jemljejo energije in ne usmerjajo pozornosti v takšne stvari, ki bi lahko negativno vplivale na tvojo koncentracijo, počutje ali bi povečevale strah pred nastopom.

Pa ne poskušajte tega prvič na državnem tekmovanju. Vadite na vajah, poskusite pred kakšnim manjšim nastopom, da se navadite. Na začetku je težko umiriti misli zgolj na eno dejanje. Misliš, kaj bo potem, kaj je bilo prej…  Ko pa se naučiš te metode, hitro deluje. Je enostavna in učinkovita.

Nekaj predlogov za izvajanje gibov (lahko si izmišljuješ do onemoglosti, možnosti je nešteto):

        ~ Skrči mezinec na levi roki; 

        ~ Nežno stisni pest na desni roki; 

        ~ Prenesi težo telesa na desno nogo; 

        ~ Sprosti mezinec na levi roki (ki smo ga prej skrčili);

        ~ Malo privzdigni peto leve noge; 

        ~ Sprosti ustnice in jih rahlo odpri;

        ~ Spusti peto leve noge nazaj na tla; 

        ~ S konico jezika se dotakni neba;

        ~ Oblizni spodnjo ustnico; 

        ~ Dvakrat pomežikni; 

        ~ Zapri usta;

        ~ Stisni mišice na nogah (čez nekaj sekund), sprosti mišice na nogah;

        ~ ...

Pomembno je, da ko si »ukažeš« npr. pokrči kolena, pomeni, da jih takrat pokrčiš in dokler si ne daš ukaza, da jih zopet zravnaš, tega ne storiš. Noben gib se ne sme zgoditi, ne da bi si ga prej narekoval.

Če imaš več prostora, če si sam v sobi, so lahko gibi tudi večji, npr:

       ~ Dvigni desno roko; 
       ~ Poskoči malo naprej;
       ~ Usedi se na stol;
       ~ …

Tudi pri večjih gibih je dobro kombinirati vmes še drobne, kot so bili opisani zgoraj.

Ko zaključiš z vajo (na začetku lahko traja dlje, ko se zverziraš pa je dovolj že kakšna minuta ali dve), še nekaj časa čisto mirno opazuješ dihanje, odpreš oči, če si mižal ta čas in walaaaa! Pripravljen na nove podvige na polno!

Dobra vaja za sprostitev prepone (dobra za pevce, za dober pevski dih): 

1. Pokrčiš kolena; 
2. Zibaš se gor in dol (kot bi se vozil čez grbine), roke prosto visijo ob telesu, pustiš jim, da se gibajo po svoje, ti samo upogibaš kolena in sproščaš telo (roke pa po navadi bingljajo na vse strani (pazi, da ni v bližini kakšne mize, stola, da z rokami ne trčiš vanje).

Naj vam vaji dobro služita!

Andreja T. H.

Tebe najrajši imam, tebe narbel štemam, tebe za ljubico svojo imam!

Sem pa tja želimo Karine s koncerti spomniti tudi na stare praznike, običaje ipd. Tokrat smo v ospredje postavile Gregorjevo, slovenski praznik zaljubljencev. 

V nedeljo smo tako takoj po kosilu odhitele na Lipsenj, in sicer na kmetijo z nastanitvijo, ki sliši na ime Tekavča ograda. Med slovenske skladbe z ljubezensko tematiko smo vključile tudi etnološke zapise in zanimivosti o tem prazniku in...kakopak, Gregorja, ki smo ga pripeljale kar s sabo. 

Smeha, igre, pesmi, starih vraž, pripovedi, poezije, ljubezni, ljudskih in popevk tudi ni manjkalo. 

Če povzamem še za bralstvo, smo se o Gregorjevem podučili nekako v tej smeri: 

12. marca je Gregorjevo, ki je nekdaj veljalo za prvi pomladni dan, dan, ko se ptički ženijo. Ko je veljal še julijanski koledar, je Sv. Gregor godoval na prvi pomladni dan in naši kmetje so tedaj proslavljali prihod pomladi. Ko je leta 1582 papež Gregor predelal koledar in letu odvzel deset dni, se je god Sv. Gregorja pomaknil na 12. marec. Štiristo let je minilo od spremembe koledarja, a Gregorjevo je še vedno ostalo praznik pomladi in tega dne se prej ko slej »ptički ženijo«, ne glede na to, kaj piše v koledarju.

Na Gregorjevo so vaščani po mnogih krajih naše dežele nastavljali potico, kruh in še kaj pod grmovje – za ptičjo svatbo. Ta šega je bila predvsem živa na Gorenjskem pa tudi v Beli krajini. Tistega dne so otroci še posebej pridno stikali po grmovju in bojda pomagali pojesti vse, česar ptički niso mogli. 

Gregorjevo je pomenilo začetek pomladi. Sonce je tedaj vedno močnejše, dan daljši. V Tržiču, pa tudi po nekaterih drugih krajih, se je do danes ohranila stara šega. Na Gregorjevo so čevljarji nekdaj v razigranem veselju prvega pomladnega dne vrgli luč v vodo. Rokodelci, ki so vso zimo delali ob slabih leščerbah do pozne noči, v začetku pomladi, ko je dan že precej daljši, luči niso več potrebovali. Kam bi torej z lučjo? Kar v vodo z njo! Na deščico so nalepili lesene oblance, jih polili s smolo, zažgali in spustili po vodi. Kasneje so namesto teh deščic začeli izdelovati lične ladjice, hišice in cerkvice iz papirja in lepenk in postavljali vanje svečke. Te barčice svetega Gregorja spuščajo še danes.

V nedeljo nismo spuščali barčic, smo pa zato prižgali plavajoče svečke v spomin na star običaj. 

"Tebe najrajši imam, tebe narbel štemam, tebe za ljubico svojo imam!..." , se je začelo. In s pozdravom gostiteljice, seveda. 

O ženinu v majskih dneh pripoveduje pikapolonica, ki leti v smer, iz katere bo prišel ženin. 

»Pikapolonica v suknjici rdeči,

Kaži, pokaži mi, kjer gre pot k sreči!«

"Bolj kot stare vraže je dekletu o fantovi ljubezni govorilo njegovo obnašanje. Pri žetvi se je potrudil, da je vezal snope za njo, ob preji ji je pomagal nesti kolovrat, ob veliki noči jo je poprosil za pisanico, na poti s planine ji je prinesel šopek gorskega cvetja, ob žegnanju ji je na sejmu kupil lectovo srce, ob košnji jo je vabil, da je ona grabila za njim."

 

Gregor in Karine. In Andreja, ki ima še nekaj zgodb na zalogi. Pssst! ;)

Še enkrat najlepša hvala dragim gostiteljem za odlično družbo, ambient in gostoljubje. Bralstvu pa: seveda bomo vesele zanimivih informacij, pesmi, ipd. o Gregorjevem. Na dan z besedo in dopolnitvami pod objavo ;)

Ko se ptički ženijo: Gregorjev koncert

Kmalu bo GREGORJEVO, lep, srčen slovenski praznik in Karine smo se odločile pripraviti en simpatičen koncert, sredi lepe cerkniške pokrajine, natančneje na Tekavči ogradi, kmetiji z nastanitvijo (Lipsenj 32 (pri Cerknici)). 

Pesmi o ljubezni in ptičkih ne bo manjkalo, slišati pa bo tudi, kako je  bilo včasih na Gregorjevo in zakaj spuščajo lučke po vodi pa zakaj se tistega dne ptički ženijo. 

Vas zanima? Me že komaj čakamo in se veselimo vaše družbe. Vabljeni, da z nami srčno obeležite Gregorjevo. 

Blagor ženskam!

Dva Tržačana in Brkinka o ženskem svetu skozi posebne zorne kote, so jedrnato opisali razstavo v napovedniku.

V soboto smo se mudili v Bambičevi galeriji na Opčinah. Na otvoritvi razstave Blagor ženskam so delček svojih umetnin postavili na ogled Tjaša Škapin (modna oblikovalka), Martin Markežič (brušeni dragi in okrasni kamni) in Marko Civardi (umetniške fotografije). 

Kot bi nam brala misli je simpatična oblikovalka Tjaša predlagala, da nas tudi obleče, da bomo del razstave, če bomo že na odru. Obleka na človeku oživi, več prostora je za obiskovalce, nam pa tudi ni treba dvakrat reči. Tako nam je pripadla čudovita dvojna funkcija. 

Bistro Tjašino oko je v minutki poskrbelo, da je vsaki pripadla primerna oprava pa še smeha je bilo res čez glavo. 

Pa smo imeli pojočo modno revijo. Vabljeni k ogledu prispevka z razstave (RAI3) na povezavi: 

https://www.facebook.com/marko.civardi/videos/10207556036651881/?pnref=story

Dragi Martin, Marko, Tjaša in povezovalka Stanka, odlično smo se imele! Čestitamo za uspešno otvoritev razstave in želimo še polno kreativni idej. Pa še kdaj nam preberite misli ;)

Za začetek vam privoščim dve razstavni fotografiji, ukradeni Nataši Perič na Facebooku in par naših utrinkov iz ozadja:

Na naši Facebook strani pa si lahko ogledate še nekaj utrinkov z razstave: https://www.facebook.com/media/set/?set=a.975114855870671.1073741836.449236938458468&type=3