Prvi vikend v juniju se v Poreču prepeva po domače. Letos je potekal že 44. tradicionalni festival Naš kanat je lip, s katerim organizatorji spodbujajo ohranjanje in razvoj tradicije in kulturne dediščine istrske glasbe. Že več kot štiri desetletja tako pomagajo ustvarjati glasbo z istrskim melosom in čakavskim narečjem.
Karine pa smo poskrbele, da ni manjkala slovenska ljudska in prvič prepevale "pučko", s hrvaškim besedilom in istrsko lestvico, "jednu, koju i svi oni poznaju", kot so jo prisrčno napovedali. Odpele smo dve Čopijevi, ljudsko iz Koštabone v Istri Jes ti bon kipila in istrsko šaljivko Kad san bia ja mladić ter seveda našo muhco (Jakob Jež, Šmentana muha). In še petnajst minutni šopek prosto po naše, na stopnišču sredi Poreča, kjer je potekal prosti program.
Pravzaprav smo tako globoko padle v prosti program, da smo si na poti nazaj v dvorano pripele še dve kepici sladoleda in par žličk. Medtem pa so sodelujočim podelili po dve diplomi in dve zbirki, tudi Zbirko Naš kanat je lip, ki je rezultat natečaja za nove skladbe.
Skratka, pred odhodom še rahlo napeto (izpiti, bolezni, dež), potem pa takoj polno smeha, petja, vreme kot smo se dogovorili, simpatični gostitelji in prijetno vzdušje v Poreču. Za ponovit!
Nekaj slikic za začetek, na uradne pa še kakšen dan počakamo:
Tublje, Tuplje, Truplje. ;)
Tonska. In smejalna.
Po nastopu takoj k morju. Za zlat sijaj je poskrbela simpatična rumena svetilka ;)
Spet je blu lepu ;)
Ni komentarjev:
Objavite komentar