Ta konec tedna se Komorni zbor Glasis iz Markovcev potika po Bratislavi. Pravzaprav je čisto mogoče, da prav ta trenutek švicajo na avtobusu ali pa vajah in se pripravljajo na tekmovanje. Da bo lažje steklo, smo se Karine odločile, da jim teden dni prej prinesemo malo Brkinskega zdravja in smeha. Zlato nagrajeni Brkinski šnops ata Albina pod ramo in smo šle.
Šalo na stran. V soboto je v Markovcih potekal prvi Prijateljski koncert Štajercev, Korošcev in Primork, Komornega zbora Glasis, MePZ Gorenje in VS Karina. Zasedbam primerno, je bil program živopisan, za vsakega nekaj. Tako zelo odlično smo se imeli, da smo že prvo leto sklenili, da postane tradicionalen. Držimo ta tempo, torej.
Za spremembo tokrat kakšna fotografija več in beseda manj. Foto: Karine (kvaliteta prilagojena hitrosti spleta, saj veste).
Glasis, Gorenje in Karine
Kakopak, je bila pred odhodom cela polemika, kdo bo vozil. S številke 0 šoferjev smo prišle na preveč šoferjev. Peljal nas je seveda naš dragi Kanarin Aleš. Matej, ti dobiš pa najboljši sedež na letnem koncertu za zahvalo!
Tako, nekje do Unca smo se zbrale vse. Dve Karini sta z vsem zaupanjem v kvaliteto slovenskih avtocest, kasneje pa temu navkljub, prav po Karinino stegnile ven lak za nohte, nekaj nas je modrovalo in čebljalo, ena je morala nadoknaditi noč, šofer je pa šofiral. Prvič vsi skupaj na poti - v kombiju. Naslednjič predlagam poseben kombi še za Kanarine in navijače ;)
Prispele in šle vadit. Ubi caritas nas je še čakal pa smo tudi njega ugnale!
Začetek. Šefica Alenka se je kakopak odlično odrezala in z nasmehom na obrazu otvorila in zaključila dan: "Sreča je biti v prijetni druščini prijateljev!"
Naši novi prijatelji, Gorenje. Kakšne lepe mikro plonk pesmarice imajo za neuradni del pripravljene!
Karine. Tokrat malo pomešane. Anekdota dneva: po poti smo si skoraj nabavile nove uniforme. Pa niso imeli številk ;)
Glasis.
Domačini so nam ob tej priliki predstavili svoj odlično izbrani tekmovalni program (mogoče zvenim malo preroško ampak po slišanem se mi rezultat že sedaj zlato sveti).
Naši trije srčki, zborovodje ;)
Kljub sivini neba, smo našle prav prisrčno živo zeleno zelenico in smeha je bilo takoj čez glavo. Nimamo dostikrat fotografa/šoferja s sabo!
Tri, štiri, zdaj!
Pet, šest, zdaj! Zdaj! Zdaj!
Potem pa tisto, saj veste. Vsak zapoje eno. In smo zapeli vse kar znamo pa še kaj smo povadili ;)
Še skok na Trojane in smo šli.
Super je bilo! Hvala, gostitelji in hvala Gorenje za odlično pesem in družbo!
Se vidimo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar