V družbi managerjev Univerze na Primorskem

Ko zadiši po svobodi,

odpri široko oči.

Če dobra misel te vodi

zajemi polne dlani.

Če najdeš korake

je prav vseeno kam greš.

Lahko letiš med oblake,

samo obstati ne smeš.

Ko zadiši po svobodi,

povej kar misliš, na glas.

Če prava misel te vodi

si našel svoj najboljši čas.

Lahko odkrivaš svetove,

nikoli vsega ne veš.

Lahko izzivaš bogove,

samo obstati ne smeš. 

(Samo obstati ne smeš, himna Univerze na Primorskem, Čopi, Mef) 

V soboto smo v Grand hotelu Bernardin v Portorožu prispevale k nadaljevanju bojda vsaj 900 let stare tradicije prepevanja Gaudeamusa in k malo mlajši tradiciji prepevanja nam zelo drage himne Univerze na Primorskem - Samo obstati ne smeš in obujale spomine na stare čase. Tiste, ko smo se z APZ-jem podili po taistih hodnikih in čebljali v taistem VIP salonu, čakajoč na nastop. No, to pot smo imele Karine čast stopiti v čevlje APZ-ja, slavili pa so diplomanti UP Fakultete za management. Organizacija, stroki primerno, seveda kot se šika.

Tokrat smo prepevale v sekstetu, v družbi naše dolgo pogrešane Maje. Seveda smo v zaodrju poskrbele tudi za anekdoto ali dve. Manjkalo ni niti sponzorskega "fotoshootinga" (tistega tapravega, ko nemudoma dobiš fotografijo v roke), prepevanja Mamica je kakor zarja (ki je šla v promet nad pričakovanji in postala telefonsko darilo kar nekaj znanim in nam neznanim mamam) in teka... ah, kaj teka, šprinta na oder. Šprintu navkljub ali pa prav zaradi njega (res ni bilo časa za kakršno koli tremo) sta v drugem delu zazveneli še skladbi Jes ti bon kipila (A. Čopi) in Privid (Andreja T. Hrvatin). Prav lepo, svečano in nostalgično je bilo.  

Prav so nam prišli tudi razno razni talenti, na primer šiviljske spretnosti (in pripomočki) naše Mateje. 

Tonska, vedno znova izziv. 

 

Veselimo torej se, mlada nam je duša!

Gregorjevo, ko se ptički ženijo!

Prinesi mi rože, ki divje cvetijo,

odpelji me v goro, kjer škrati živijo.

Pokaži mi zvezdo z mojim imenom,

zloži mi pesem z bizarnim refrenom 
(Feri Lainšček, Ne bodi kot drugi).

Karine vam želimo prisrčno in razigrano Gregorjevo! ;)

Vabljeni tudi k brskanju po starih zapisih. Na primer po temle:

Tebe najrajši imam, tebe narbel štemam, tebe za ljubico svojo imam: http://vokalnaskupinakarina.blogspot.si/2016/03/tebe-najrajsi-imam-tebe-narbel-stemam.html

Po primorsko v Braniku

Primorska poje, Branik, nedelja popoldan. 

Dve uri prej smo se že smejale pred vhodom v kulturni dom, namigovale Šiškoviču, da to on samo slučajno naleti na takšen dan, sicer smo skrajno disciplinirane (njemu, prefriganemu, ki ima kufer za kitaro na eni strani črn za resne prireditve, na drugi strani skrajno neresno polepljen za bolj sproščene). In potem (ne nujno po tem redosledu) šle v garderobo v zaodrju, naredile dihalne vaje, upevalne vaje, smejalne vaje, pevske vaje, plesne vaje (ne boste verjeli, tokrat Abba Medley premierno v čisto novi podobi - da bi vi videli te vaje!), še malo smejalnih, tonsko vajo (tukaj so se mi, nebodigatreba, po dolgem času spet malo tresle noge, priznam), pa spet smejalne (je bil takšen dan) in pevske vaje (en štikelc je bil nov novcat in pri Abbi so morali roke, noge in pevski aparat delati skupaj), še organizacijski sestanek smo uspele izvesti in to na temo "kaj in kje bomo počeli letos in kaj prihodnjo pomlad", potem pa Andrejine domiselne in dragocene vaje za koncentracijo. Naš kitarist M. Šiškovič pa je mirno in potrpežljivo vse to prenašal.

Čisto zares, na odru so zazveneli štirje nam priljubljeni, Ubi caritas (Olla Gjeilo), Rože je na vrtu plela (prir. Andreja Tomažič Hrvatin), Ne bodi kot drugi (prir. Andreja Tomažič Hrvatin) in Abba Medley (prir. Andreja Tomažič Hrvatin) ob spremljavi zgoraj imenovanega. V publiki pa nekaj zaveznikov apezejevcev in naša Karina Maja, ki je letos na delovnem dopustu. Draga, hitro zaključi, te že močno pogrešamo. 

Sicer pa sem prišla do naslednjega zaključka, ki naj služi kot iztočnica za prihodnje leto. Karine bi se prihodnje leto prijavile na Primorsko poje kot animatorke na pogostitvi. Tam se nobeni kolena ne tresejo, repertoarja ne zmanjka pa še privatni koncert priredimo gostiteljem, medtem ko pospravljajo:  

Vstajenje Primorske z našimi sopranistkami zveni še posebej veličastno, Slovenija od kod lepote tvoje z našimi altistkami prisrčno, Šmentana muha vedno preseneti in gre naši Jasni še kar na živce (kar ju naredi obe, pesem in Jasno še bolj simpatični) in še bi lahko naštevali. Lahko, torej? 

Tako, je že res, da je smeh pol zdravja, tudi obvezne po-koncertne Vstajenje primorske, Dajte dajte, Žabe, Slovenija od kod lepote tvoje itd. so donele v čast Primorcem in Primorski poje pa se vendar zdi prav, da se še z objavo poklonimo osebam in dogodkom, ki jim je letošnja, 48. Revija Primorska poje posvečena, 70. obletnici priključitve Primorske matični domovini, 80. obletnici smrti skladatelja Lojzeta Bratuža in 130. obletnici rojstva skladatelja Zorka Prelovca. Da ne bodo samo na papirju, vas vabimo še k ogledu spodnjih treh posnetkov (dostopate s klikom). Zagotovo bo katera izmed skladb pristala tudi na koncertnih listih prihajajočih koncertov Primorske poje. 

Vstajenje Primorske

Oj Doberdob, Zorko Prelovec

Kraguljčki, Lojze Bratuž

Hvala vam, dragi organizatorji! Odlično je bilo. 

Letos na Primorsko poje v Branik

V petek pričenja 48. revija Primorska poje, posvečena 70. obletnici priključitve Primorske matični domovini, 80. obletnici smrti skladatelja Lojzeta Bratuža in 130. obletnici rojstva skladatelja Zorka Prelovca. 

Spet se obeta množica koncertov in Karine se tokrat odpravljamo v Branik! Prav prisrčno torej vabljeni, da se nam pridružite že to nedeljo, 5. marca 2017, ob 18. uri, v Kulturnem domu Branik. 

Več na: http://www.branik.si/primorska-poje-2017