Blagor ženskam!

Že cel teden se nam smeji, ker nas v naslednjih dveh tednih čakata dva zelo simpatična nastopa. Prvi bo v soboto na Opčinah. Res se nam smeji ;) 

Naša prva Primorska poje

Sladkanje, petje, smeh v zaodrju, še več smeha, upevanje/špalir na stopnišču, polno primorskih pevcev in pevk, čudovito prizorišče - našo prvo Primorsko poje bomo ohranile v zelo lepem spominu. 

Še par slikic, nastalih večinoma izza odra. 

Primorska poje, Grad Dobrovo, 26. februar 2016

Smo srečale MePZ Obala pa smo jih takoj pobarale za eno slikico. Grad Dobrovo, naslednjič se vidimo podnevi. 

Erika je skrbela, da nam ne pade sladkor. 

No, pa začnimo. 

Ali pa ne še. 

Tole sliko nam je prijazno poslal g. Egon Gornik. 

V družbi Ženskega pevskega zbora Rože iz Nove Gorice. Odlična družba ;)

Polna soba smeha. 

Tale pa je za Jano, ki smo jo pogrešale oni dan. 

Lepu je blu. Spet! 

Na povezavi http://4d.rtvslo.si/arhiv/primorska-kronika/174390993 si lahko ogledate tudi prispevek o prireditvi v oddaji Primorska kronika (od 10.55 naprej), na http://4d.rtvslo.si/arhiv/s-koncertnih-prizorisc/174391639 pa prispevek oddaje S koncertnih prizorišč. 

Na Grad Dobrovo!

Približno 200 zborov in 4000 nastopajočih se bo prihodnja dva meseca sukalo ob meji in prepelo vsaj 750 skladb. Ne dvomim, da jih bo vsaj še enkrat toliko zazvenelo tudi v zaodrju. 

Letošnjo revijo bodo bojda zaznamovali ljubezen, boj, kultura in moč, kajti posvečena je 120. obletnici rojstva Karola Pahorja. Ja, to je tisti gospod skladatelj, ki se je podpisal pod skladbe, kot sta Pa se sliš' in Očenaš hlapca Jerneja. Pa vsem znani Na juriš in Hej brigade. 

Prvič se bomo na Primorski poje predstavile tudi Karine, zelo simbolično tudi prav na prvi večer, v petek, 26. 2. 2016, na Gradu Dobrovo v Brdih. Nastopale bomo v zelo prijetni družbi po naslednjem programu:  

   ~ Moški pevski zbor Izola (zborovodja: Anton Baloh)

   ~ Vokalna skupina Karina (zborovodkinja: Andreja Tomažič Hrvatin)

   ~ Moška vokalna skupina Lipa Bazovica (zborovodkinja: Anastasia Purič)

   ~ Ženski pevski zbor Rože Nova Gorica (zborovodkinja: Andreja Rustja)

   ~ Moški pevski zbor Provox (zborovodja: Matej Petejan)

   ~ Ženski pevski zbor Prosek Kontovel (zborovodja: Marko Štoha)

   ~ Mešani pevski zbor Obala Koper (zborovodja: Sebastjan Vrhovnik)

Do takrat vam privoščim skladbo Karola Pahorja, takšno s karakterjem, za dober zagon. 

https://www.youtube.com/watch?v=L5d-4updZeU

Prav lepo vabljeni!

Nasveti za petje z užitkom: Pevska drža

ONA: »Kako bi dala noge, da se me bo lepo videlo na odru? Naj bom pri miru, ali je bolje, da se med petjem vsaj malo premikam? Pa še soseda v zboru vedno stoji kot kip, mene se bo potem čudno videlo, če tam neki plešem …«

ONA DRUGA: »Ma s čim se ti obremenjuješ? Pač stojiš (v zboru je po navadi tako) in poješ.«

Ste vi bolj podobni »NJEJ« ali »ONI DRUGI«? Ne glede na to, je vsekakor prav vedeti vsaj nekaj osnovnih napotkov, ki pridejo še kako prav in pripomorejo k lažjemu in bolj sproščenemu petju:

~ Kolena so pri pevski drži rahlo pokrčena (kot pri smučanju). Tako smo bolj stabilni. Na vajah lahko poskusite stati s stegnjenimi koleni, nekdo naj vas poskuša zvrniti tako, da vas malo sune v eno ali drugo ramo s sprednje strani, da preizkusi vaše ravnotežje. Nato isto poskusite še s pokrčenimi koleni. Kaj ste opazili?

~ Teža telesa je enakomerno razporejena na obe stopali. Super vaja za to je naslednja: stopala postaviš v širino ramen, preneseš težo telesa na prste, nato na peti, na levo, na desno stran stopal, spet na prste, tako ponavljaš nekajkrat, na koncu zaokrožiš, kot bi s težo telesa risal krog oziroma elipso na stopala. Ves čas pa imaš cela stopala na tleh, potrebni so zelo majhni gibi, da se čuti prenos teže na različne predele stopal. Kaj začutiš po končani vaji?

~ Hrbtenica je zravnana, predstavljamo si, da smo marioneta na vrvici in da imamo glavno vrvico po sredini našega telesa od trtice skozi glavo navzgor. Kolena so še vedno pokrčena, hrbtenica pa se malo podaljša navzgor.

~ Ramena so sproščena, roke prav tako, prsni koš odprt. Pazimo da jih ne dvigujemo med dihanjem ali takrat, ko želimo zravnati hrbtenico. Vaja: stegnemo roke levo in desno v višini ramen, obrnemo dlani navzven in navzgor, potem pa »odložimo« roke spet ob telo, ramena pa ostanejo, kjer so bila prej, tudi prsni koš ostane odprt, kot med vajo (Z medrebrnimi in hrbtnimi mišicami držimo odprt prsni koš in tudi med izdihom ostaja v takšnem položaju.).

~ Brada je vzporedna s tlemi, pogled usmerjen naravnost. Pazimo, da ne zategujemo vratnih mišic, saj bo to negativno vplivalo na glas. Pa tudi čela ne mršimo ali dvigujemo, obrazne mišice naj bodo čim bolj sproščene.

~ Nasmeh!!! Ni potrebno, da sončimo vse zobe, medtem ko pojemo, pomemben je notranji nasmeh, saj na ta način nežno privzdignemo mehko nebo in s tem dobimo dodaten prostor, ki je še kako potreben, še posebej pri višjih tonih. Poskusite narediti vajo, da se navznoter nasmejite proti ušesom in opazujte, kako se mehko nebo dviguje. To se še bolj intenzivno dogaja takrat ko zehamo, ampak če bi peli v »zehalni« poziciji, bi bilo vse skupaj preveč zategnjeno in nenaravno. Dober je pa tisti občutek, ki se zgodi tik preden začnemo zehati.

Ekola, sedaj pa veselo na delo, vadit in preizkušat nove in stare metode. Pa ne samo na nastopih, stalno, na vajah in tudi vsakokrat, ko imaš tri minute časa, vse te vaje lahko delaš kjerkoli, kadarkoli in počasi postanejo gibi rutinski, tako da se lahko potem med petjem posvečaš drugim rečem, ki jih ni malo, a ne?

Pa še eno zanimivo branje na spodnji povezavi:

http://www.dspp.si/dokumenti/clanki/Clanek-Brodnik-Manuel_Garcia_in_pevska_drza.pdf

Naslednjič pa še ena super vaja za koncentracijo, da danes ne bo predolgo.

Andreja T. H. 

Ambrož Čopi, čestitke!

V nedeljo zvečer smo tudi Karine preklopile program in spremljale Prešernovo proslavo. Tokrat s posebnim ponosom, saj je bil prejemnik Nagrade Prešernovega sklada skladatelj in zborovski dirigent, predvsem pa naš dragi prijatelj, Ambrož Čopi. Nagrada Prešernovega sklada je poleg Prešernove nagrade najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti v Republiki Sloveniji. 

Dragi Ambrož, prav iz srca ti čestitamo in z veseljem pričakujemo, s čim vse nas boš, pevce in poslušalce, še presenetil. Na mnoga ustvarjalna leta! 

Foto: Primorske novice / Sta

Foto: Andreja T. H. 

Na spodnji povezavi si lahko ogledate še proslavo. Ambrož nastopi na 43:05 minut. 

http://4d.rtvslo.si/arhiv/proslave-in-slavnostne-seje/174387126

Pa še eno prijetno branje vam privoščimo:
http://www.primorske.si/Novice/Kultura/Ambroz-Copi-Cutim-nujo-da-predajam-svoje-znanje

Nasveti za petje z užitkom: Nekaj vaj za sproščanje telesa pred začetkom pevskih vaj ali pred nastopom

Pa kaj je potrebna ta telovadba na začetku pevskih vaj?! A ne migamo dovolj že cel dan? Vprašanji, ki sem ju v svoji zborovodski praksi že kar nekajkrat slišala, bodisi naravnost bodisi naokoli. Mnogo pogosteje pa imajo pevci te vaje radi. Če ne takoj na začetku, pa že po nekaj vajah ugotovijo, da jim sproščanje telesa koristi, da potem lažje pojejo.

Vsako stvar menda že lažje naredimo, če je naše telo sproščeno in pri petju ni zadeva prav nič drugačna. Pevski instrument niso samo glasilke. Je že res, da brez njih ne bi mogli kaj dosti piskati, ampak pri petju sodeluje celo naše telo, vzhodnjaki celo pravijo, da ko pojemo, pojejo vse celice našega telesa. In se popolnoma strinjam z njimi. 

Po navadi na začetku pevskih vaj posvetimo približno 5 minut sproščanju telesa, sprostimo vratne mišice, ramena, obrazne mišice in noge (Vsaj to. Lahko pa še kaj. Škoditi ne more ;)). Pa ne samo na začetku pevskih vaj, tudi pred nastopi se priležejo, še posebej, če gremo lahko nekam ven, na travo, k morju ali jezeru. Vse to smo že imeli priložnost izkusiti in ja, meni je bilo uau! Se splača it v naravo, če je priložnost). 

Pri izbiri vaj imamo eno morje možnosti, tukaj je nekaj predlogov, ki so se izkazali za uspešne in prijetne:

Raztezne vaje za vrat in ramena:

~ Krožimo z glavo zelo počasi in smo pozorni na vsako mišico na našem vratu, da se lepo raztegne. Raje en krog počasi kot pet krogov na hitro.

~ Približamo desno uho desni rami, levo roko pa iztegnemo navzdol proti kolenom oz. tlom, začutimo, kako se razteza vratna mišica, ki je povezana na ramenski obroč. Ponovimo vajo še na drugi strani.

~ Roki sklenemo za glavo, stojimo vzravnano, z rokami potisnemo glavo dol tako, da pogledamo proti tlom, hrbtenica ostane ravna, samo glava se nagne. Začutimo, kako se raztezajo mišice od vratu proti sredini hrbta.

~ Z rokami se pretegnemo, kot bi zazehali.

~ Stopimo na prste in se stegnemo z rokami navzgor, kot bi obirali češnje, izmenično dvigujemo višje eno in drugo roko.

Vaje za sprostitev obraznih mišic:

~ Predstavljamo si, da imamo veliko žvečilko v ustih in jo močno prežvekujemo na eni in drugi strani ust. 

~ Našobimo ustnice, nato z njimi počasi »objamemo« zobe in nato iz te pozicije počasi preidemo do močnega smehljaja, pokažemo vse zobe. 

~ Namrščimo čelo, nos, ustnice, zadržimo par sekund in sprostimo obraz, nato pa odpremo obraz (močno odpremo oči in usta). Potem spet namrščimo obraz in ga nato odpremo.

~ S konicami prstov potapkamo po celem obrazu, lasišču in vratu, da nežno prebudimo vsako celico.

~ Položimo dlani na obraz tako, da pokrijemo oči, nekaj sekund jih držimo v tem položaju in opazujemo, kako se mišice obraza sproščajo, potem dlani (lahko tudi samo konice prstov) počasi premikamo po obrazu, ga pobožamo in sprostimo. Med to vajo imamo zaprte oči.

Vaje za sprostitev celega telesa

~ Nežno se potolčemo po rokah, nogah (zunanja in notranja stran, spredaj in zadaj), po zadnjici, po lopaticah.

~ Stiskamo mišice posameznega dela telesa in jih nato sprostimo (Najprej stisnemo mišice na celem telesu in jih nato sprostimo. Stisnemo mišice na stopalih, sprostimo, stisnemo mišice na nogah, enako ponovimo še mišicami zadnjice, trebuha, prsnega koša, hrbta, vratu, ramen, rok, dlani, vrata, obraza.). Vajo izvajamo počasi, lahko mižimo, da se lažje skoncentriramo na svoje telo.

~ Pevci v zboru se postavijo v »vlakec« in zmasirajo soseda pred seboj. Sugeriramo, kako (Zmasiramo vrat, vratne mišice, zgornji del hrbta, potapkamo s konicami prstov po celem hrbtu, ramenih, vratu,…).

~ Po dva in dva pevca se obrneta s hrbtom drug proti drugemu in se premikata malo levo in desno, gor in dol, da si zmasirata hrbet (Po navadi smeha pri tej vaji ni manjkalo, kar je že super vaja za prepono, o tem več naslednjič.).

~ DEŽ – TOČA, ko zborovodja ali tisti, ki vodi vaje reče »dež«, se pevci z dlanmi tolčejo po golenih, ko reče »toča«, se tolčejo po zadnjici, ko reče »grom«, skočijo in plosknejo z dlanmi. Najprej se ukazi spreminjajo na nekaj sekund, nato pa vedno hitreje, kar zahteva od pevcev zbranost, hkrati pa jih malo razživi, če se nam zdi to potrebno (Včasih, ko je kakšna čudna luna ali kislo vreme in smo tudi mi »ku limone«, se ta vaja prav prileže.).

~ Pokrčimo kolena in se sproščeno zibamo gor in dol, nikoli ne iztegnemo kolen do konca. Roke nam visijo ob telesu čisto sproščene in »bingljajo« po svoje, jih ne kontroliramo in usmerjamo, vajo izvajamo toliko časa, dokler roke niso povsem sproščene.

Iz vsake kategorije izberemo po eno do dve vaji, če imamo čas, lahko tudi več. 

Naslednjič pa vaje za pravilno držo med petjem, vaje za koncentracijo in še kaj. :)

                                                                                                                     Andreja T.H.

Nasveti za petje z užitkom: Kako se sprostimo pred nastopi oziroma zakaj je trema tako slaba?

Kako je lepo prihajat na pevske vaje! Še posebej, če imaš srečo, da je okoli tebe kup dobrovoljnih obrazov. No in po navadi smo pevci takšni. Če pa nismo, nas petje kmalu prisili v to ali pa se nalezemo dobre volje od soseda in tudi, če je katera ali kateri z levo nogo vstal in se malo kuja nad novo pesmijo ali nad kakšnim čudnim poltonskim postopom, nas to ne zmoti (preveč). In se naučimo nove pesmi, vadimo poslušanje drug drugega, iščemo skupno barvo, delamo na interpretaciji, znamo že skoraj na pamet in že je na vrsti nastop ali koncert.

In kaj se ničkolikokrat zgodi pred nastopi? Trrrema! Suho grlo! Tresoča kolena, ko izvemo, da je slavni skladatelj med publiko, pa se nam zdi, da smo pozabili besedilo pesmi, pa tisti akord na koncu… bo zazvenel? Bom zadela tisto noto? Namesto, da bi šli na oder uživat, se ubadamo s svojim strahcem. In potem smo še živčni zraven, ker imamo toliko opraviti s simptomi treme in se nam zdi škoda, da se obremenjujemo s tem, namesto da bi uživali. A ni konec koncev to namen glasbe? Da ljudi sprošča in napolnjuje z pozitivnimi občutki?

Ja. Lahko je govoriti. A, ko sem tik pred nastopom se zdi, da noben moder nasvet ni pravi zame. Kljub temu sem enkrat ob podobni situaciji dobila zelo moder nasvet sopranistke Vide, s katero sva skupaj prepevali. No, jaz sem bila takrat še nekako na začetku pevske poti v zboru, ona pa z izkušnjami. Tekmovanje je bilo tik pred nami, v dveh skladbah sem imela solo in bila sem vsa iz sebe, v strahu, da česa ne zašuštram. Se mi bo naredil cmok v grlu? Kaj če bom imela suha usta? Srce mi je razbijalo sto na uro. Pa me je Vida mirno pogledala in rekla:

»Pa kaj potem, če ti srce nabija 100 na uro?! Ti lepo svojemu srčku povej, da lahko mirne volje divja, če ga je volja, ti boš pa pela in se zraven imela noro lepo.«

In ne moreš verjet! Res je delovalo, srce je seveda še nekaj časa razbijalo, še posebej takrat, ko smo šli na oder in začeli prvo pesem, a potem sem si v glavi nekajkrat ponovila zgornjo misel in je steklo. Začela sem res uživati. Noro je bilo, vsa tista energija v zboru, dirigent je bil itak totalna faca in si se kar prepustil njemu in glasbi. Ko smo prišli z odra smo se od sreče kar objemali med sabo, res je bilo noro. Naš dirigent Ambrož pa je rekel, da smo zanj že zmagovalci, da sploh ni važno, kaj bo rekla komisija (No, komisija je bila podobnega mnenja in takrat smo res zmagali.).

Torej, če še malo povzamem tiste znake treme, ki se nam zdi tako grozna… Kaj se dogaja z našim telesom, ko imamo tremo?

      ~ srce nam razbija; 

      ~ kolena se nam tresejo; 

      ~ imamo suha usta; 

      ~ imamo potne roke;

      ~ zdi se nam, da smo vse pozabili, še to, kako nam je ime. (no, malo pretiravam ;))

In to, da je slabo, pravite? Zakaj? - Ja, kako zakaj…? Ker nismo sproščeni in ne moremo lepo peti. - Aha… Kaj pa se dogaja recimo takrat, ko smo zaljubljeni?

      ~ srce nam razbija; 

      ~ kolena se nam tresejo; 

      ~ imamo suha usta; 

      ~ imamo potne roke;

      ~ zdi se nam, da smo vse pozabili, še to, kako nam je ime. (no, malo pretiravam ;))

In ko smo zaljubljeni, je tako lepooo, a ne? Kot da lebdimo, letimo… 

Čakaj malo… A niso simptomi treme in zaljubljenosti precej… enaki? Zakaj je torej eno tako slabo in drugo tako dobro?

Če imamo tremo pred nastopom, je to čisto normalno, pomeni, da nam ta nastop veliko pomeni, kot nam v zaljubljenosti veliko pomeni neka oseba, kar nas vodi k temu, da se kar najbolje izkažemo. Zatorej, ko imamo tremo, ne razmišljajmo o simptomih in se ne ubadajmo z njimi, lepo jih sprejmimo, naj bodo tam z nami, mi pa pojdimo na oder in zapojmo tako lepo, kot znamo. Res je pomembno, kako gledamo na stvar in ko smo v takšni situaciji si kar na glas ponovimo (bomo pomagali še kakšni pevki ali pevcu) ali pa vsaj v mislih.

Tudi ta korak se ne zgodi kar tako, potrebna je vaja. Ampak z vsakim nastopom bo lažje in več kot bo nastopov, večkrat bomo lahko to prakticirali in vedno bolje bo.

Naslednjič pa še nekaj vaj za sproščanje, ki tudi niso od muh.

Andreja T. H.

Draga Andreja, hvala za prelep uvod v novo rubriko. Komaj čakam naslednjič ;)  

Nova rubrika: Nasveti za petje z užitkom

Počitnic je konec, prve vaje so za nami in prvi nastopi pričnejo že ta konec tedna. Večno mlade teme o petju in nastopanju so tako že spet na sporedu. Pravzaprav razmišljamo, da ne bi bilo slabo, če bi jih imeli zapisane kje pri roki, kjer ne morejo pobegniti in kjer so hitro na dosegu. Pa tudi, da ne bi bilo slabo, če bi Nove zgodbe dobile prvo, malo konkretnejšo rubriko. In glej ga zlomka, danes, na prvi dan meseca svečana, svečano otvarjam novo rubriko "Nasveti za petje z užitkom", v kateri nam bo na zabaven a dovolj informativen način svetovala in pametovala naša Andreja Tomažič Hrvatin. Bojda je aktualnih tem zvrhan koš, kakšno ji bomo pa še prišepnili, ko nas bo čevelj žulil. 

Andreja pravi, da bo najbolje, če začnemo s sproščanjem. Ko je človek sproščen vse lažje steče. Tudi nova rubrika. 

Se mi zdi, da bo to pravšnja rubrika tako za koristne nasvete, kot za lahkotno branje pred spanjem. Da bo korist večja, ne pozabite pustiti komentarja ali pobude pod objavo. Je ni čez žgočo blogovsko debato. 

Že komaj čakate, kajne? Še nocoj bo!