Nasveti za petje z užitkom: Pevska drža

ONA: »Kako bi dala noge, da se me bo lepo videlo na odru? Naj bom pri miru, ali je bolje, da se med petjem vsaj malo premikam? Pa še soseda v zboru vedno stoji kot kip, mene se bo potem čudno videlo, če tam neki plešem …«

ONA DRUGA: »Ma s čim se ti obremenjuješ? Pač stojiš (v zboru je po navadi tako) in poješ.«

Ste vi bolj podobni »NJEJ« ali »ONI DRUGI«? Ne glede na to, je vsekakor prav vedeti vsaj nekaj osnovnih napotkov, ki pridejo še kako prav in pripomorejo k lažjemu in bolj sproščenemu petju:

~ Kolena so pri pevski drži rahlo pokrčena (kot pri smučanju). Tako smo bolj stabilni. Na vajah lahko poskusite stati s stegnjenimi koleni, nekdo naj vas poskuša zvrniti tako, da vas malo sune v eno ali drugo ramo s sprednje strani, da preizkusi vaše ravnotežje. Nato isto poskusite še s pokrčenimi koleni. Kaj ste opazili?

~ Teža telesa je enakomerno razporejena na obe stopali. Super vaja za to je naslednja: stopala postaviš v širino ramen, preneseš težo telesa na prste, nato na peti, na levo, na desno stran stopal, spet na prste, tako ponavljaš nekajkrat, na koncu zaokrožiš, kot bi s težo telesa risal krog oziroma elipso na stopala. Ves čas pa imaš cela stopala na tleh, potrebni so zelo majhni gibi, da se čuti prenos teže na različne predele stopal. Kaj začutiš po končani vaji?

~ Hrbtenica je zravnana, predstavljamo si, da smo marioneta na vrvici in da imamo glavno vrvico po sredini našega telesa od trtice skozi glavo navzgor. Kolena so še vedno pokrčena, hrbtenica pa se malo podaljša navzgor.

~ Ramena so sproščena, roke prav tako, prsni koš odprt. Pazimo da jih ne dvigujemo med dihanjem ali takrat, ko želimo zravnati hrbtenico. Vaja: stegnemo roke levo in desno v višini ramen, obrnemo dlani navzven in navzgor, potem pa »odložimo« roke spet ob telo, ramena pa ostanejo, kjer so bila prej, tudi prsni koš ostane odprt, kot med vajo (Z medrebrnimi in hrbtnimi mišicami držimo odprt prsni koš in tudi med izdihom ostaja v takšnem položaju.).

~ Brada je vzporedna s tlemi, pogled usmerjen naravnost. Pazimo, da ne zategujemo vratnih mišic, saj bo to negativno vplivalo na glas. Pa tudi čela ne mršimo ali dvigujemo, obrazne mišice naj bodo čim bolj sproščene.

~ Nasmeh!!! Ni potrebno, da sončimo vse zobe, medtem ko pojemo, pomemben je notranji nasmeh, saj na ta način nežno privzdignemo mehko nebo in s tem dobimo dodaten prostor, ki je še kako potreben, še posebej pri višjih tonih. Poskusite narediti vajo, da se navznoter nasmejite proti ušesom in opazujte, kako se mehko nebo dviguje. To se še bolj intenzivno dogaja takrat ko zehamo, ampak če bi peli v »zehalni« poziciji, bi bilo vse skupaj preveč zategnjeno in nenaravno. Dober je pa tisti občutek, ki se zgodi tik preden začnemo zehati.

Ekola, sedaj pa veselo na delo, vadit in preizkušat nove in stare metode. Pa ne samo na nastopih, stalno, na vajah in tudi vsakokrat, ko imaš tri minute časa, vse te vaje lahko delaš kjerkoli, kadarkoli in počasi postanejo gibi rutinski, tako da se lahko potem med petjem posvečaš drugim rečem, ki jih ni malo, a ne?

Pa še eno zanimivo branje na spodnji povezavi:

http://www.dspp.si/dokumenti/clanki/Clanek-Brodnik-Manuel_Garcia_in_pevska_drza.pdf

Naslednjič pa še ena super vaja za koncentracijo, da danes ne bo predolgo.

Andreja T. H.